Sleng zapornikov in pevcev tanga
Učenje španščine lahko včasih postane naporno in utrudljivo. Takrat si ga popestrimo recimo s spoznavanjem argentinskega slenga (la jerga) kriminalcev in pevcev tanga.
Od zapora do najvišjih slojev
Lunfardo se je pojavil v drugi polovici 19. stoletja v Buenos Airesu na podlagi španščine in italijanščine ter besedišča gavčev in afriških jezikov. Rodil naj bi se med zaporniki (los presos), ki so se želeli izogniti pazljivim ušesom paznikov.
Slengovske besede so se hitro razširile med nižjimi sloji prebivalstva, v 20. stoletju pa so prodrle celo v najvišje sloje. Tako boste v pogovoru z domačinom kmalu slišali kakšen lunfardizem.
Danes že skoraj nerazumljiva besedila tangov
Današnji lunfardo ima okoli 6.000 besed. Močno zaznamuje tudi besedila argentinskih tangov. Najbolj očiten primer je tango El ciruja (1926) izpod peresa Francisca Alfreda Marina – za njegovo razumevanje potrebujejo slovar še prebivalci Buenos Airesa.
Obrnjene besede in brezpomenske končnice
Skoraj polovica besed lunfarda izhaja iz italijanščine. Med njimi je verjetno najbolj razširjena laburo, kar pomeni delo (trabajo).
Priljubljen prijem tvorjenja besed je resve, zamenjava zlogov v besedi: beseda tango tako postane gotán.
Lunfardo pozna veliko končnic, ki same po sebi nimajo posebnega pomena in se lahko dodajajo praktično vsaki besedi: –enga, –ula, –usa, –eta, –etti …
In še nekaj najpogosteje uporabljanih besed:
- cana – policija (policía)
- pucho – cigaretni ogorek (colilla de cigarrillo)
- fiaca – lenoba (vagancia)
- pibe – fant, mladenič (chico)
- quilombo – nered (lío)
Učenje španščine je polno besednih zanimivosti. Več o njih lahko slišite na tečaju španaščine.