Španščina bo prišla prav tudi, če vas bodo na potovanju po Argentini povabili na asado, kar bi v slovenščino lahko prevedli kot »meso na žaru«, vendar za Argentince pomeni veliko več – druženje in celo način življenja.

»Argentinski kavboji« kravje meso jedli kar iznad ognja

Prvi navdušenci nad tovrstno peko mesa v Argentini so bili gauchos, »argentinski kavboji«, ki so kravje meso (carne de vaca) pekli obešeno na kavljih nad ognjem in ga jedli le s kruhom – al pan. Sčasoma je postal ta način peke priljubljen tudi v mestih, kjer so meso začeli jesti na krožniku in s priborom – al plato.

Asador – zvezda asada

Pri pripravi mesa ima glavno besedo moški (asador), ki se sam odpravi ponj k mesarju in nato z budnim očesom spremlja peko mesa nad žerjavico. Največji asadorji so izbirčni celo pri izbiri oglja, ki ob pravih pogojih asadu da tipično aromo. Meso posolijo z grobo soljo in postrežejo s chimichurrijem – hladno pikantno omako.

Poleg govedine se nad žerjavico pogosto položijo še klobase (chorizo), krvavice (morcilla), pa tudi ražnjiči in koščki sira. Za priloge, največkrat so to solate, so zadolžene ženske.

Priprava vse tja do 12 ur

Pripravljanje asada je dolgotrajen obred – zbiranje in pogovarjanje med prijatelji ali družino ob peki asada lahko traja vse tja do 12 ur, zato je kot nalašč za nedeljska ali praznična druženja.

Med delavniki najbolj priljubljen na gradbiščih

V Argentini pa se tudi med delavnikom ne da ubežati asadu – vsaj v primeru, ko se v času kosila sprehodiš mimo kakšnega gradbišča. Tam je asado tako priljubljen, da se je že uveljavil izraz el asado de obra, »delavski asado«. Pogosto skupina delavcev izbere svojega asadorja, ki je do tri ure na dan zadolžen za nakup in peko mesa.

Druženje ob asadu je priložnost, ki je ne gre zamuditi. Španščina za popotnike vam pri tem lahko odpre košček izjemno živahnega in okusnega dela argentinske kulture.