Učenje španščine si lahko popestrimo z namiznimi družabnimi igrami – denimo kartami. V Španiji in drugih špansko govorečih delih sveta za kartanje uporabljajo povsem drugačen, španski komplet kart (baraja española), ki se je deloma razširil še v Italijo in Francijo.

Od štirideset do petdeset kart

Originalni španski komplet kart je sestavljen iz 40 kart, ki se delijo na štiri družine: na meče (espadas), čaše (copas), zlate medalje (oros) in gorjače (bastos).

Naj vas ne preseneti, če je kart v kompletu 48 ali 50 – to pomeni, da sta poleg standardnih številk od 1 do 7 in od 10 do 12 dodani še številki 8 in 9 ter dva jokerja (comodines).

Videz izvira iz Kastilje

Za videz španskih kart, kot jih poznamo danes, se lahko zahvalimo kastiljskemu tiskarju (impresor) Heracliu Fournierju, ki je za svoje predloge, navdahnjene s srednjeveško fantastiko, leta 1868 prejel nagrado na svetovni razstavi v Parizu.

Iz njegove serije sta se razvili dve najbolj razširjeni zasnovi španskih kart: katalonska in mehiška.

Za igralno mizo! Tute, cinquillo, chinchonali truco?

In kako karte uporabiti? V Španiji je izredno razširjena igra tute za dva ali dva para igralcev (jugadores). Če je družba večja, se lahko lotite igre cinquillo, v kateri lahko sodeluje do šest igralcev. Chinchon je priljubljena igra predvsem v Latinski Ameriki, v kateri karte v rokah drži do dvanajst igralcev.

V Latinski Ameriki se bo družba pogosto odločila za igro truco – vendar pazite, saj ima ta v vsaki državi, od Venezuele in vse do Argentine, drugačna pravila.

Kartanje »po špansko« učenje španščine popestri in da nov zagon za »spopadanje« s španskim besediščem in slovnico.