Tečaj španščine je izvrstna priložnost, da spoznate nekaj zanimivih navad (las costumbres) in posebnosti Španije. Okusni mini prigrizki – tapasi – so ena od najbolj prepoznavnih kulinaričnih posebnosti, ki jih povezujemo s Španijo.

Tapasi kot način druženja

Tapasi niso namenjeni le potešitvi lakote (el hambre) ob kozarcu piva ali vina. Uživanje tapasov je način španskega druženja (la socialización). Čeprav so tapas bari odprti ves dan, so najbolj polni po deveti uri zvečer. Običajno je v teh barih zelo živahno – slišati je glasbo (la música), glasne pogovore (las conversaciones) in smeh (las risas).

Od oliv do obloženih kruhkov

Pravega pravila (la regla), kaj sme vsebovati tapas, pravzaprav ni. Lahko je topel ali hladen, mesen ali brezmesen. Velja le, da mora biti količinsko majhen. V tapas barih je navadno na voljo veliko število različnih tapasov. Obiskovalci (los visitantes) naročajo različne vrste in jih poljubno kombinirajo.

Nekaj najpogostejših tapasov

Mrzli tapasi: olive, sir manchego, olive, marinirane z zelišči, sušeni paradižniki v olju, poseben španski pršut (jamón ibérico) itd.

Topli tapasi: španska tortilja, majhna porcija paelle, nabodala iz rakcev/klobase in piščanca/klobase in kalamari, tapas s hobotnico, škampovi repki v česnovem olju, pokrovače s slanino, školjke v belem vinu s česnom ali peteršiljem, mesne kroglice s pršutom itd.

Legenda o nastanku

Obstaja več legend (la leyenda) o nastanku tapasov. Ena od njih pravi, da je španski kralj (el rey) Alfonz X. Modri zahteval, da se v španskih gostiščih ob vinu vedno postreže tudi skromen prigrizek. Na ta način naj bi omilil posledice (las consecuencias) prekomernega pitja alkohola, ki je pogosto vodilo k pretepom (las peleas) in drugim nevšečnostim.

Tečaj španščine vsekakor ni dolgočasen. Lingulini učitelji učenje španske slovnice popestrijo z zanimivimi podatki o Špancih in Španiji.