Tečaj španščine v Linguli vključuje zanimive pogovore, ki se včasih dotaknejo tudi latinskoameriške zgodovine. Malinče je v špansko govorečih državah slavna, a precej kontroverzna zgodovinska osebnost. Zakaj je okrog nje toliko misterioznosti?

Mladost v suženjstvu

Malinče se je rodila okoli leta 1500 v mestecu Painala na območju današnje Mehike. Ko se je njena mati po smrti svojega moža poročila z drugim moškim in rodila sina, so Malinče poslali v suženjstvo. Trgovci s sužnji (el esclavo) so jo prodali gospodarju Pontonchana, kjer je živela do prihoda Špancev leta 1519.

Kip Malinče na desni sliki je bil sprva postavljen blizu Cortésove hiše v Mehiki, a so ga morali zaradi protestov prestaviti. 

Nadarjena prevajalka

Ko je španski kolonizator Hernán Cortés spoznal Malinče, je ta govorila enega od majevskih jezikov (dolgo časa je živela med Maji) in tudi nahuatl, jezik Aztekov, ki se ga je naučila kot otrok. Cortés je sprva z Azteki komuniciral prek dveh tolmačev: špansko je govoril s Gerónimom de Aguilarjem, ki je dolgo časa živel med Maji in je poznal majevski jezik. Aguilar je besedilo prevedel v majevski jezik, Malinče pa ga je prevedla Aztekom. A Malinče se je hitro naučila španščine in kmalu ni bilo več potrebe (la necesidad) po Aguilarju.

Več kot tolmačka

Za Cortésa Malinče ni bila le tolmačka, temveč tudi svetovalka in posrednica. Evropskim prišlekom je znala zelo dobro razložiti, kako Azteki vladajo prek strahu (el miedo), vojn, zavezništev in religije.

Njena neverjetna sposobnost komuniciranja z domorodci je Špancem prinesla veliko prednost (la ventaja). Poleg tega naj bi hitro ugotovila, kdaj ljudje lažejo in kdaj so iskreni.

Masaker v Choluli

Cortés in njegove enote so se oktobra 1519 na poti do Tenochtitlana ustavili v mestu Cholula. Azteški vladar Montezuma je njenim prebivalcem naročil, naj Špancem pripravijo zasedo. Na njihovo nesrečo se je Malinče spoprijateljila z domačinko, ki ji je zaupala to strogo varovano skrivnost (el secreto). Malinče je za skrivni načrt povedala Cortésu, ki je po odkritju dal ubiti glavne bojevnike in predstavnike elite ter požgal del mesta.

Slika predstavlja Malinče in Cortésa.

Prava lepotica

Viri pravijo, da Malinče ni bila le izobražena in pametna, temveč tudi izredno lepa in privlačna ženska (la mujer).

Prvi mestic

Malinče ni bila le Cortésova zvesta prevajalka in zaupnica, temveč tudi ljubica (la amante). Cortésovega sina Martina je rodila leta 1523. Martin je večino svojega življenje preživel na španskem dvoru. Postal je vojak in se bojeval pod špansko krono.

Malinče in Cortés nista bila poročena, je pa Martina priznal papež, a kljub temu nikoli ni podedoval Cortésove dediščine (la herencia). Martin velja za enega prvih mesticev (potomec evropskega priseljenca in prvotnega ameriškega prebivalca) Nove Španije in je znan kot »El Mestizo«.

Nasprotujoča si mnenja

Še po toliko stoletjih ima veliko Mehičanov Malinče za izdajalko (la traidora) rodne kulture. Obstaja celo beseda »malinchismo«, s katero označujejo nagnjenja ljudi, ki imajo raje tuje stvari od mehiških.

Drugi pa poudarjajo, da je bila Malinče sužnja, ki se je prilagodila razmeram in sprejela boljšo ponudbo (la oferta). Ne glede na nasprotujoča si mnenja je njen vpliv nesporen – Malinče je bila in je še vedno tema neštetih slik, filmov in knjig.

Latinskoameriška zgodovina je brez dvoma pestra in polna nasprotij. Tečaj španščine vam bo omogočil, da pobliže spoznate zgodovino teh držav.