Opravljen tečaj španščine nam bo prišel zelo prav na potovanju po špansko govorečih državah, teh pa je po svetu kar veliko, saj je španščina eden izmed najbolj razširjenih jezikov po številu govorcev. Na potovanju po Latinski Ameriki pa moramo biti zaradi velikega števila različnih slengovskih, narečnih in pogovornih izrazov zelo previdni, da ne pomešamo pomena besed!

Argentina in Urugvaj

Različica španščine, ki se govori v večjem delu Argentine in Urugvaja, se imenuje rioplatsko narečje – poimenovano je po vodnem območju Río de la Plata Basin. Na to različico je v preteklosti vplivalo več jezikov – italijanski, baskovski in galicijski. Vključuje tudi nekaj besed iz francoščine in angleščine ter avtohtonih jezikov, kot sta kečua in gvarani. Rioplatska španščina je prepoznavna predvsem po uporabi zaimka »vos« namesto »tú« (ti) in izgovoru »ll« in »y« kot »š«.

Pogosti izrazi

V Argentini ne boste slišali običajnega pozdrava med prijatelji ¿Cómo estás? (Kako si?), ampak frazo ¿Qué hacés?/¿Qué contás (Kaj delaš?). Pogosto na koncu izraza dodajo besedo boludo, ki dobesedno pomeni kreten, vendar je v tem kontekstu mišljena prijateljsko.

• Pibe – po argentinsko fant. Beseda izvira iz genovskega narečja v Italiji, kjer pive pomeni praktikant oziroma vajenec.
• Rancho – argentinski najstniki pravijo svojim najboljšim prijateljem rancho (ranč, farma).
• Fresca – v dobesednem prevodu pomeni sveža, v Argentini pa pomeni tudi pivo. Drug priljubljen izraz za pivo v Argentini je birra, ki je prav tako italijanska beseda.
• Previa – izraz, ki pomeni prejšnja, Argentinci uporabljajo tudi za pitje alkohola, preden se odpravijo na zabavo. Beseda se v tem pomenu uporablja tudi v Čilu.
• Laburo – tudi beseda laburo izvira iz italijanskega lavoro in pomeni delo. Pogosto se uporablja tudi glagol laburar (delati).
• Cheto – oseba visokega socialno-ekonomskega statusa, ki je po navadi nečimrna.
• Alto – pogosta beseda, ki pomeni visoko, uporabljena pred samostalnikom pa dobi pomen odlično, super – ¡Alta gora! (Super čepica!).
• Boliche – v Argentini in Urugvaju je boliche nočni klub. V drugih špansko govorečih državah je to beseda za kegljišče, klub pa je preprosto discoteca.

Čile

Čilska španščina je, kar zadeva slovnico, izgovarjavo in sleng, precej drugačna od drugih različic. Zaznamujeta jo predvsem rioplatska in andaluzijska španščina. Vključuje tudi besede iz avtohtonih jezikov – mapuče in kečua – ter francoščine, nemščine in angleščine. Za čilsko izgovarjajo so značilni zelo hitra menjava intonacije, izpuščanje »s« predvsem na koncu besed in izgovorjava »č-ja« kot »c-ja«.

Pogosti izrazi

• ¿Cómo estái? – čilska različica fraze ¿Cómo estás? Prijatelji pogosto na koncu fraze dodajo weón (norec).
• Pololo/a – pomeni preprosto fant oz. punca.
• Copete – splošni izraz za alkohol.
• Carretear – v Čilu izraz pomeni zabavati se. Lahko gre za bolj umirjeno druženje s prijatelji ali pa divjo zabavo.
• Estar arriba de la pelota – v dobesednem prevodu fraza pomeni biti nad žogo, v prenesem pomenu pa označuje pijanega človeka.
• Chuparse los bigotes – dobesedno lizati brke, v prenesem pomenu pa frazo uporabimo, ko opisujemo zelo okusno hrano.
• Cuico – oseba visokega socialno-ekonomskega statusa, ki je po navadi domišljava in politično konservativna.
• Filete – osnovni pomen je zrezek, pri Čilencih po pomeni tudi super.
• ¿Cachái? (tudi cachay) – glagol cachar (v Čilu pomeni razumeti) po vsej verjetnosti izvira iz angleške besede catch (ujeti, razumeti). V Čilu se večinoma uporablja na koncu vprašanja.
• Pega – čilska beseda za službo, tudi pisarno.

 

 

 

Tečaj španščine vas bo seznanil z uporabnim popotniškem besediščem, ob tem pa boste spoznali tudi nekatere posebnosti španskih različic.