Tečaj španščine vam omogoča usvajanje besedišča iz Španije in Latinske Amerike, prav tako pa tudi spoznavanje njunih kultur. Malo ljudi ve, da so prav na območju današnje Mehike prvič začeli gojiti kakav in da je čokolada že dolgo del mehiške kulture.

Že 4000 let?

Na območju današnje Mehike so čokolado (el chocolate) uživali že pred 4000 leti. Arheologi so namreč na obali Chiapasa v skledah, ki jih je uporabljalo ljudstvo Mokaja, našli dokaze o pijači (le bebida) iz kakavovih zrn.

Grenka penasta pijača?

Beseda čokolada izvira iz majevske besede xocolatl, ki pomeni grenka voda. Iz tega lahko sklepamo, da je bila tedanja čokolada precej drugačnega okusa, kot je danes. Takrat naj bi bila penasta in grenka pijača, ki so ji pogosto dodali nekaj čilija (el ají).

Čokolada in kri?

Čokolada in kri (la sangre) sta bili najbolj pogosti daritvi azteškim in majevskim bogovom pri religioznih ritualih. Majevski voditelji so bili pogosto pokopani ob skledi čokolade, prav tako so čokolado uporabljali pri krstu (el bautismo) in poroki (la boda).

Kakav kot denar

Azteki so kakavova zrna uporabljali kot valuto za trgovanje z blagom in storitvami. Španski osvajalci so v svojih zapisih podrobno opisali vrednost kakava – avokado (el aguacate) je bil vreden tri zrna, medtem ko je bil puran (el pavo) vreden 100 kakavovih zrn.

Prvi jo je poskusil Cortés

Hernán Cortés je bil po vsej verjetnosti prvi Evropejec, ki je poskusil čokolado. Leta 1519 je bil povabljen na dvor azteškega cesarja Moctezume II, ki je ob tej priložnosti iz vrčka pil čokolado.

Španci nad okusom (el sabor) čokolade sprva niso bili navdušeni. Jezuitski misijonar Jose de Acosta je v svojih spisih napisal, da ima zelo neprijeten okus, vendar je zelo cenjena pri prvotnih prebivalcih. Po španski osvojitvi Mehike so začeli čokolado uvažati v Evropo, kjer je postala pravi hit. Zaradi grenkega okusa so ji dodajali sladkor (el azúcar) ali med (la miel).

Tečaj španščine v Linguli je zelo dinamičen, morda bo kdaj beseda tekla tudi o čokoladi.