Španščina in španska kultura sta v Latinsko Ameriko poleg evropskih bolezni, živali in živil prinesli tudi običaj praznovanja božiča (la Navidad).

Praznik je izredno priljubljen in slavja se v poletni vročini začenjajo že več dni pred 25. decembrom.

Otroci trkajo na vrata

Devet dni pred božičem v Mehiki, Gvatemali, Nikaragvi in Salvadorju začnejo iskati primerno zatočišče (la posada), v katerem bi lahko Marija povila Jezusa. V duhu praznika »Las Posadas«, ki ima 400-letno zgodovino, mnoge kraje napolnijo procesije (procesión) otrok, ki pojejo in nosijo sveče.

Skupine otrok trkajo (golpear) od vrat do vrat, kjer jih morajo domači sprva zavrniti, po nekajkratnem trkanju pa jih pogostiti s tamali (tamales), tradicionalnimi žepki iz mehiške kuhinje, in vročo čokolado (chocolate caliente).

Festival redkev

V mehiškem mestu Oaxaca vsako leto 23. decembra pripravijo dogodek, imenovan »noč redkev« (Noche de rábanos). Umetniki iz redkev oblikujejo figure, večinoma povezane s prihajajočimi prazniki. Z njimi tudi tekmujejo (competir) – vendar zgolj nekaj ur, saj se začnejo redkve kmalu kvariti.

Zaradi priljubljenosti prireditve so oblasti celo določile kmetije, kjer se redkev goji prav za omenjeni namen. Leta 2014 je bilo za to porabljenih kar 12 ton redkev.

Na jugu ne gre brez božične večerje

V južnem delu Latinske Amerike, v Argentini, Čilu in Urugvaju, je predprazničnih slavij manj. Se pa zato 24. decembra zvečer vsa družina zbere na božični večerji (cena navideña), ki se ob živahnem klepetu zavleče globoko v noč.

Zaradi močnega vpliva evropske tradicije je zanjo kljub poletni vročini značilna kalorična evropska »zimska« hrana, kot je suho sadje (frutos secos) ali italijanski kolač panettone.

Pa še voščilo

V vseh latinskoameriških državah pa si za ta praznik voščijo enako: ¡Feliz Navidad!

Učenje španščine vam lahko razkrije neskončne odtenke različnih kultur, povezanih s tem jezikom, zato vabljeni na tečaj v Lingulo.