Najpomembnejši španski praznik je Semana Santa – velikonočni teden, ki ga praznujejo po vsej Španiji, najbolj pa v Andaluziji oz. Sevilji. V središču dogajanja, ki traja ves velikonočni teden, so barvite procesije, na katerih t. i. verske bratovščine s kipi, narejenimi iz plastike ali lesa v naravni velikosti, predstavljajo posamezne prizore iz Kristusovega pasijona.

Eden najbolj zabavnih praznikov je prav gotovo La Tomatina, ki poteka v avgustu v majhnem španskem mestu Buñol in vsako leto privabi množice turistov. Vrhunec dogajanja je obmetavanje s paradižniki. Prek 100 ton jih pripeljejo s tovornjaki na mestni trg in zabava se začne. Po eni uri je vsega konec in udeležence čaka le še hladen tuš gasilskih briga

Precej nenavaden, za nekatere mogoče že malo strašljiv je praznik El Colacho (skakanje čez dojenčke), ki poteka vsako leto v velikonočnem času v mestu Castillo de Murcia. Novorojence položijo na mehko odejico na tla mestnega trga, čeznje pa skačejo odrasli moški, oblečeni v hudiče. To naj bi jih obvarovalo pred zlom v nadaljnjem življenju.

Naslov enega najlepših praznikov pa nosi slavje Las Fallas, s katerim v Valenciji pozdravijo prihod pomladi. Že več mesecev poprej začnejo ustvarjati monumentalne figure iz kartona (teh je več kot 700, v višino pa dosežejo do 20 metrov), ki jih v prazničnem tednu najprej razstavijo na mestnih ulicah in trgih, zadnji dan pa slavnostno zažgejo. Figure na humoren ali satiričen način predstavljajo španske politike, zvezdnike ali pomembne dogodke. Žirija pred ognjem reši le tisto figuro, ki je dobila največ ljudskih glasov. Ta dobi prostor v lokalnem muzeju. Vredne ogleda pa niso le gromozanske figure, ampak tudi predstave in spektakli z ognjem, prava paša za oči so tudi lučne konstrukcije, s katerimi okrasijo mestne ulice.

Eden izmed katalonskih božičnih običajev, ob katerem nekateri še vedno zardevajo, so majhne porcelanaste figurice, imenovane caganer, ki predstavljajo pastirja ali kmeta, no …, med opravljanjem velike potrebe. Figurica, ki jo skrijejo v jaslice, je v veliko zabavo otrokom, ki jo morajo poiskati. Čeprav bi utegnili pomisliti, da so caganer izmislek sodobnega časa, ni tako, saj njihova tradicija sega vse v 18. stoletje. Poleg humornega učinka naj bi imela figurica tudi več simbolnih pomenov. Predstavljala naj bi kmeta, ki s svojimi iztrebki gnoji/oplojuje zemljo, ki mu bo prinesla dobro letino. Samo iztrebljanje pa ponazarja načelo enakosti – ne glede na družbeni status, raso ali spol, vsi »kakamo.« Tradicionalni caganer upodablja kmeta ali pastirja, danes pa lahko pri tem opravilu najdemo tudi znane politike, zvezdnike, športnike, člane kraljevih družin in celo božička.

Na tečajih španščine v Linguli se boste hitro in učinkovito naučili osnovnega španskega besedišča, kar vam bo olajšalo potep po Španiji ali ogled španskih praznikov.