Tečaj španščine je priložnost tudi za pogovor o zanimivih osebnostih Argentine. Od leta 1946 do 1952 je bila Eva, bolj poznana kot Evita, argentinska prva dama (la primera dama). Evita je ena najbolj prepoznavnih argentinskih osebnosti, bila je prava argentinska super zvezdnica, obenem je bila za nekatere kontroverzna prva dama. Širšemu svetu je postala še bolj poznana zaradi filma iz leta 1996, kjer jo je upodobila Madonna.
Odraščanje v revščini
Evitin oče Juan Duarte je bil bogat in uspešen kmet (el campesino). Evitina mama in njeni štirje starejši sorojenci pa so bila Juanova druga, nezakonska družina – že prej je namreč imel ženo in otroke.
Juan je Evitino družino zapustil obubožano na argentinskem podeželju in se vrnil k prvi ženi. Ko je bilo Eviti šest let (1926), je Juan umrl, vendar se njena družina pogreba (el funeral) ni smela udeležiti.
Nadobudna igralka
Pri 15 letih je Evita zapustila dom in odšla v Buenos Aires, da bi postala igralka (la actriz). Dobila je delo na radiu ter igrala v nekaj filmih in predstavah.
Srečanje zaradi potresa
Januarja 1944 je potres (el terremoto) v San Juanu v Argentini zahteval približno 10.000 žrtev. Vojaški polkovnik Juan Perón, ki je vodil argentinsko ministrstvo za delo, je organiziral srečanje za pomoč žrtvam potresa na stadionu Luna Park v Buenos Airesu. Evita je bila kot igralka in voditeljica radijskih oddaj povabljena na omenjeno srečanje. Kljub precejšnji starostni razliki – Evita je bila v srednjih dvajsetih, Juan v štiridesetih – sta se leta 1945 poročila.
Aktivna prva dama
Evita Perón je aktivno sodelovala v predsedniški kampanji svojega moža, kar je bilo za tisti čas neobičajno. Juan je volitve (las elecciones) leta 1946 dobil. Kot prva dama je bila zelo vpletena v politiko – veliko časa je namenila izboljšanju zdravstvenih in delavskih razmer ter se zavzemala za pravice žensk. V tem času je obiskovala bolnišnice, sirotišnice, šole in se skupaj z možem udeleževala turnej, med drugim v Evropo.
Bolezen podrla načrte
Januarja 1950 je Evita zbolela za rakom. Leto kasneje je oznanila, da bo kandidirala za podpredsednico. Argentinski delavski razred in člani sindikatov so jo glasno podprli, med vojaško elito pa je njena odločitev izzvala neodobravanje. Zaradi nasprotovanja in bolezni (la enfermedad) je od kandidature odstopila. Kljub zdravljenju (el tratamiento) je bolezen napredovala in leta 1952 je pri 33 letih umrla.
Pogreb, kot ga še ni bilo
Čeprav so jo nekateri kritizirali, je imela v Argentini trume privržencev (el seguidor). Njenega pogreba in maše (la misa) v Buenos Airesu naj bi se udeležilo tri milijone ljudi. Nepregledna množica ljudi je v vrsti čakala, da bi v prostorih ministrstva za delo še zadnjič videla Evito.
Tečaj španščine je odlična priložnost za pogovor o mnogih zanimivih temah.