Od kod pa izvira tvoje ime?

Izvor imena »Španija« ni popolnoma jasen. Nekateri zgodovinarji menijo, da izhaja iz punske besede za zajca, ispanihad. Drugi pravijo, da so stari Rimljani Španijo imenovali Hesperia ultima, kar pomeni skrajno zahodna. Izraz bi lahko izhajal tudi iz baskovske besede ezpanna, ki pomeni rob ali mejo, ali pa iz feničanske besede spy, ki pomeni oblikovanje kovine.

Ojalá!

Severnoafriški muslimani, ki so v preteklosti zavzeli območje današnje Španije, so sledi pustili tudi v španskem jeziku. V španščini pogosto slišimo izraz ojalá (izgovarja se ohala), kar pomeni: upam, da bo tako. Izhaja iz klica muslimanske vojske Wa Allah. Tudi izraz Dios quiere (kot želi bog) je po pomenu podoben arabskemu Insha’Allah. V mnogih španskih mestih lahko opazimo arabski pridih – predvsem v tistih, ki se začnejo s črkama al: Almeria, Albarracin in Alicante.

Pazi, kam daješ prste!

V Španiji pazite na govorico svojega telesa, saj se Španci pogosto izražajo s kretnjami in so nanje bolj pozorni. Dotikanje zob s palcem, vrtanje po nosu ali glajenje prstov, stisnjenih v pest, Španci dojemajo kot žaljive geste. Trepljanje levega komolca z desno roko pomeni, da je nekdo stiskaški. Oseba, ki med naslanjanjem glave na roko s prstom povleče spodnjo veko navzdol, dvomi o tistem, kar ji pripoveduje sogovorec. Iztegovanje mezinca in kazalca pred moškim pomeni, da njegova žena ali prijateljica ni zvesta.

V Linguli boste na tečajih španščine izboljšali svoje znanje tega lepega jezika, predstavili pa vam bomo tudi kulturne posebnosti Španije.